Dorji z veseljem vsak dan nosi križ, kot je Jezus učil svoje učence
Potem ko je preživel izkušnjo na robu smrti, je pastor Dorji* svoje življenje posvetil Bogu. Kot najstarejši sin v družini je želel, da bi bila njegova družina osvobojena čarovništva in njegovih praks. Zaradi sprejetja Kristusa se on in njegova družina soočata z nenehno diskriminacijo s strani sorodnikov in skupnosti, vendar so odločeni služiti Bogu, spodbujati druge in jim kazati pot do resnične svobode.
Pastor Dorji je partnerje OD toplo sprejel z velikim nasmehom, nas popeljal v sobo in nam pokazal stole, da smo se usedli. Zavzeli smo svoja mesta v skromni sobi z minimalnim pohištvom. Podobno kot okoliške zgradbe ima tudi njegov dom značilno butansko arhitekturo živahnih barv – zelene, rumene, rdeče in rjave, kar je pogost prizor v Deželi gromovskega zmaja.
V skladu z identiteto države je pastor Dorji nosil narodno nošo – temno rjavo-kostanjevo črtast Gho, (do kolen segajoče oblačilo z zavihanih rokavi) in dolge nogavice do kolen. Njegov obraz je odseval ponos, ko je razlagal tradicionalno oblačilo.
Enak ponos in čast sta se odražala na njegovem obrazu, ko je pripovedoval o svojem srečanju in odnosu z živim Bogom.
V brezupnosti našel večno upanje
Pred mnogimi leti je zaradi čarovništva izgubil očeta. Kot je povedal pastor Dorji, je bila njegova družina pod urokom. “Moj oče je umrl mlad. Čeprav je bil čarovnik, ni mogel rešiti samega sebe. Pozneje sem tudi jaz kazal podobne simptome in bil hudo bolan, blizu smrti. Bil sem prestrašen, prepričan, da bom umrl tako kot moj oče.”

Pastor Dorji prihaja iz velike družine s šestimi brati in sestrami. Njegova najstarejša sestra in svak sta bila edina vernika v njegovi družini.
Ko je ležal na smrtni postelji, je od svaka slišal evangelij in kako ga ta lahko osvobodi.
Brez druge izbire je pastor Dorji izročil svoje življenje Kristusu in našel varnost. Ko ga je zapustil strah pred smrtjo, je družini naznanil svojo odločitev, da bo do konca življenja sledil Kristusu. “Kot najstarejši moški v družini sem po očetovi smrti želel, da bi bila vsa moja družina varna in zaščitena v Kristusu. Povedal sem jim svojo odločitev in jih prosil, naj jo premislijo. Postopoma so eden za drugim prišli do spoznanja odrešenja.”
Čeprav so njegovi najbližji družinski člani sprejeli Jezusa, so njegovi krvni sorodniki ostro nasprotovali in svoje nezadovoljstvo pokazali tako, da so se oddaljili in pretrgali vse vezi z Dorjijevo družino.
Soočal se je z diskriminacijo tudi na delovnem mestu, ko so njegovi sodelavci izvedeli za njegovo novo vero. “Začeli so me izključevati med odmori za kosilo in govorili: ‘Ker si zdaj kristjan, ni dobro, da se družiš z nami.’ Z nasmehom sem jim odgovarjal ‘v redu’ in ostal na svojem mestu,” je pastor Dorji opisal nekaj takšnih dogodkov iz prvih dni svoje vere.
Od začetnika v Kristusu do pastirja njegove črede
Ko so začeli obiskovati cerkev, je družina rasla v Božji besedi. Pastor Dorji opisuje svojo duhovno rast: “Moj pastor me je usposabljal in poučeval. Opremil me je z učeništvom. Pod njegovim vodstvom sem v cerkvi služil kot diakon. Po nekaj letih se je moj pastor preselil drugam in cerkev me je imenovala za pastorja.” Že skoraj 16 let pastor Dorji služi v cerkvi in pastiruje okoli 28 družin.
Ko smo ga vprašali o trenutnem stanju sprejetosti v družbi, pastor Dorji pojasnjuje: “Še zdaj kristjani niso povsod dobro sprejeti.” Nenadoma se mu glas malo utiša in na obrazu se mu pojavi zamišljen izraz.
Dan pred našim srečanjem je deževalo in vreme zunaj je bilo še vedno hladno in vlažno. V zraku je še vedno visel zemeljski vonj. Ko je pastor Dorji pripovedoval o položaju kristjanov, smo to lahko povezali z vlažnostjo izključenosti, ki še vedno obstaja na delovnih mestih, v družbi in žal tudi v družinah.

“Mnoge krščanske družine imajo težave z najemom stanovanja na dobri lokaciji, saj ljudje niso pripravljeni oddajati svojih domov kristjanom. Gledajo na nas z viška.
Enako je z našimi zbiranjem. Ker ne moremo registrirati cerkva, se zbiramo v najetih prostorih. Kadarkoli nas lastniki pozovejo k izselitvi, se moramo seliti iz kraja v kraj. Če se zbiramo in opravljamo bogoslužje v svojih domovih, se sosedi pritožujejo nad nami. Res je težko za nas imeti občestvo.
Kljub temu nam nekateri sočutni ljudje dovolijo ostati. Hvala tem dobrosrčnim dušam, ki nam oddajajo svoje domove. Prav tako so v nekaterih soseskah ljudje razumevajoči in obzirni, kar nam omogoča nadaljevanje naših občestev.”
Krute resničnosti
Čeprav se sliši nenavadno, je druga resničnost ta, da v Butanu ni mogoče najti trgovin, ki bi prodajale krščansko literaturo. Pastor Dorji kot voditelj pove, da je pomanjkanje krščanske literature velik izziv, s katerim se soočajo voditelji, kot je on, literatura pa je potrebna za njihovo duhovno zrelost. Kadarkoli ljudje poskušajo prinesti krščansko literaturo, jim jo zaplenijo.
S prekrižanimi rokami na prsih doda: “Še en naraščajoč problem, ki me boli, je vse več primerov ločitev. Nove vernike pogosto zapustijo njihovi zakonci. Tudi v moji cerkvi so moški in ženske, ki so jih zakonci zapustili, ker so sprejeli Jezusa. Otroci doživljajo veliko težav v razbitih družinah in to vpliva na njihovo vzgojo.”
Naučil se je vsak dan nositi križ
A takoj zatem pastor Dorji s sklicevanjem na Sveto pismo filozofsko razloži biblični pogled: “Sveto pismo nas uči, da je križ naša pot. Te stvari so postale del naših življenj in jih nosimo kot križ. To sem se naučil med usposabljanjem za pripravljenost na preganjanje. Ključno vodilo med srečanji je bilo, kako lahko vztrajamo v takšnih razmerah. Zdaj isto učim člane svoje cerkve in druge vernike.
Pričevanja, ki jih je delil voditelj usposabljanja za pripravljenost na preganjanje, so se res dotaknila naših src. Učil nas je na zelo globok način in nas spodbujal, da ostanemo trdni sredi preganjanja.” Pastor Dorji deli vpliv usposabljanja za pripravljenost na preganjanje, ki so ga izvedli lokalni partnerji OD.

Kot pastor zagovarja in priporoča to usposabljanje svojim sovernikov. “Če se člani naše cerkve, še posebej novi verniki, učijo iz teh naukov, bodo zelo močni za soočanje z resničnostjo življenja. Saj ne vemo, iz katere smeri pride preganjanje. Moramo jim pomagati, da so pripravljeni,” pravi.
Izraža svojo hvaležnost podpornikom: “Želim se zahvaliti vsakemu posamezniku, ki nam pomaga, moli za nas, nas podpira in stoji ob nas s takšnimi usposabljanji, ki nas krepijo. Srečanja so intenzivna, kar nas dovolj okrepi, da se soočimo z resničnostjo življenja.”
Za konec pove: “Usposabljanje za pripravljenost na preganjanje resnično pripravlja kristjane, da ostanejo trdni v veri v vsaki situaciji, ki se jim postavi na pot.”
Prošnje za molitev pastorja Dorjija
- Prosim, nenehno molite za nas, da bi bili pričevalci drugim ljudem, tistim, ki niso v Gospodu.
- Molite, da dobimo moč od Gospoda in sledimo njegovemu vodstvu.
- Molite za naše nove vernike, ki so pod stalnim pritiskom skupnosti. Izpostavljeni so duševnemu in čustvenemu stresu. Včasih se vernice soočajo celo s fizičnim nasiljem s strani družinskih članov.
- Molite za enotnost in mir v družinah ter da so otroci vzgajani z ljubeznijo in skrbjo.
- Spominjajte se naših zbiranj in občestva vernikov, da črpajo moč od Boga, drug od drugega, in nadaljujejo svojo pot vere brez odstopanja.
- Prosimo za Božji blagoslov nad našimi sodržavljani, ki nam dovolijo prakticirati svojo vero.
- Molite za našo državo, našega kralja, uradnike in oblasti.
*Ime je spremenjeno iz varnostnih razlogov.