Adam pojasnjuje, kakšne so trenutne razmere za afganistanske kristjane
Pet let po vrnitvi talibanov na oblast življenje kristjanov v Afganistanu še vedno zaznamujejo strah, skrivnost in ogromen pritisk. Za vernike ima lahko hoja za Jezusom uničujočo ceno, saj jim preganjanje ne grozi le s strani oblasti, temveč tudi s strani družine in širše skupnosti.
Pet let po vrnitvi talibanov na oblast življenje kristjanov v Afganistanu še vedno zaznamujejo strah, skrivnost in ogromen pritisk. Za vernike ima lahko hoja za Jezusom uničujočo ceno, saj jim preganjanje ne grozi le s strani oblasti, temveč tudi s strani družine in širše skupnosti.
Pogovor z govorcem organizacije Odprta vrata v regiji, Adamom* (ime je spremenjeno), ki razmišlja o trenutnih razmerah za kristjane v Afganistanu. Odprta vrata podpirajo partnerje v Srednji Aziji, ki stojijo ob strani afganistanskim beguncem in skrbijo za njihove praktične in duhovne potrebe.
Kakšne so razmere v Afganistanu danes, pet let po tem, ko so talibani znova prevzeli nadzor nad državo?
Razmere so vse bolj zapletene in se iz dneva v dan slabšajo. To ni kratko ali preprosto vprašanje. Same besede ne morejo v celoti prenesti, kaj to pomeni v resnici. Eno je reči, da je slabo in nevarno, drugo pa je videti oči ljudi, ki se vsak dan soočajo z grožnjami s smrtjo. Pod talibansko oblastjo izbiraš med življenjem in smrtjo. Odločiti se moraš, kdo si, kdo želiš biti in ali je tvoje ime krščansko ali nekrščansko. Odločiš se in plačaš ceno. To se zgodi hitro. Okoli sebe vidiš veliko primerov, zato je to težko razložiti drugim, ki takšne izkušnje nimajo. Težko je dojeti, da je tak način življenja na tej zemlji v 21. stoletju sploh mogoč.
»Odločiš se in plačaš ceno.«
Adam
Nam lahko poveste kaj več o kristjanih v Afganistanu?
Pred 15. avgustom 2021 je imelo veliko ljudi priložnost slišati za Jezusa Kristusa, spoznavati [krščansko vero] in se odločiti, ali bodo hodili za njim. Cerkve, kot bi to besedo razumeli mnogi, ni. Krščansko občestvo poteka v tihih in neformalnih oblikah, ki jih narekujeta potreba po previdnosti in varnost.
Kaj se zgodi, če nekdo začne verovati v Jezusa in družina to izve, ali če začne za Jezusom hoditi cela družina in to izvejo sosedje ali širše sorodstvo?
Če nekdo sliši evangelij, veruje v Jezusa in mu izroči svoje srce, bodo sledile posledice in plačati bo moral ceno. Če država izve, da si spremenil vero, se začne preganjanje. Tvoje premoženje lahko na primer takoj dodelijo tvojim sorodnikom – včasih prav tistim, ki so te prijavili. Če nimaš sorodnikov muslimanov, lahko premoženje zaseže država. A ta nevarnost s strani države je šele začetek. Preganjajo te lahko sorodniki, sosedje in predvsem talibani. Ko vera nekoga postane znana, se lahko sooči s hudim pritiskom družine, skupnosti in oblasti, vključno z grožnjami njegovi varnosti in preživetju.
Ljudje lahko pridejo, te pretepejo ali ubijejo. Nevarnost je odvisna tudi od tega, kdo si. Za odrasle moške je zgodba ena, za dekleta pa druga. Dekle lahko izgine in čeprav je morda nihče ne najde, ljudje vedo, kaj se je zgodilo – nekaj, česar nihče ne bi želel ne sebi ne svojim bližnjim.
Kaj se zgodi z dekleti?
To je srce parajoča zgodba, saj so dekleta v večini primerov otroci iz družin, v katerih so starši postali kristjani. Slediti morajo odločitvi svojih staršev in za to odločitev plačati ceno. Če pogledamo širšo sliko, je ena glavnih potreb talibanskih moških ta, da nenehno iščejo žene. Poleg tega tako rekoč lovijo neporočena dekleta. Če vedo, da je dekle kristjanka, jo ugrabijo. Postane tako imenovana »žena« talibana in njena vloga je, da zadovoljuje bojevnika. Ni jim mar, kako dolgo bo živela, a to je njena usoda do smrti. Tudi če ne vedo, da je kristjanka, a ni poročena, pridejo in jo prisilijo v poroko. Njena prihodnost so zlorabe in verjetno umor.
Kaj se zgodi, ko kristjane odkrijejo?
Ko postane znano, da je družina krščanska, so lahko posledice hude. Neki brat, ki ga podpirajo naši partnerji, je Jezusa sprejel že pred mnogimi leti, njegova zgodba pa se je odvila pred kratkim. Neke noči so talibani preiskali njegov dom, potem ko so se med domačini okrepili sumi o veri družine, kar je na koncu privedlo do nasilnega spopada. Zabodli so ga v trebuh. Njegov sin ga je skušal zaščititi, zato so mu zlomili prste. Njegovi ženi so večkrat prebodli roke, zažgali so ograjo okoli hiše in ga posvarili, da je to njegova zadnja priložnost, da se spremeni. Ko so mu naši partnerji predlagali, naj se preseli na varnejše mesto, je želel ostati, da bi lahko pojasnil, zakaj je odpustil mladim moškim, ki so napadli njegovo družino, in jim pripovedoval o Jezusu, odrešenju, življenju po smrti in odpuščanju. Po nekaj dneh so se mu rane okužile, ker ni bilo dovolj zdravniške pomoči. Prejel je nujno oskrbo in kasneje podporo za zmanjšanje neposredne nevarnosti, čeprav negotovost ostaja. To ni položaj, v katerem bi en dogodek premagal in bi nato sledila varnost. Nevarnost ostaja do smrti.
To je en primer, kaj danes pomeni postati krščanska družina v Afganistanu. Vendar so tudi znaki, da so Afganistanci utrujeni od talibanske različice islama. Ko družine pridejo h Kristusu, jim pogosto sledi mlajša generacija. V njihovih vprašanjih ter lakoti po Kristusovi besedi in občestvu vidiš vero, ki je bila preizkušena za visoko ceno. Njihovo pričevanje je spodbudno, saj kaže, da Bog še vedno rešuje ljudi in spreminja življenja. Življenje kristjana v Afganistanu je lahko podobno Apostolskim delom: čudeži, odločitve za Kristusa kljub nevarnosti, zapor, usmrtitve in ljudje, ki za ime Jezusa Kristusa plačujejo s svojim življenjem in varnostjo svojih družin.
Ko sem začel s to službo, sem se spraševal, ali lahko kristjan ostane skrit in tiho – se pretvarja, da je musliman, živi kot kristjan in se tako izogne ceni. Lahko rečem, da to ni mogoče. Neka mati je evangelij, ki ga je slišala, delila s svojim možem, ta pa se je od nje takoj ločil in jo nagnal. Preselila se je na drugo območje, najela zelo majhno bivališče in živela sama. Kljub temu je slavila Boga za novo življenje, ki ji ga je dal, in govorila, da je našla mir in upanje, ki ju ne bi zamenjala za nič na svetu. Tudi ko verniki skušajo svojo vero ohraniti zase, lahko ta postane znana prek vsakdanjih stikov v družini ali skupnosti, kar pomeni resno tveganje.
»Življenje kristjana v Afganistanu je lahko podobno Apostolskim delom«
Adam
Kako pomagamo afganistanskim kristjanom v Srednji Aziji?
Prek lokalnih partnerjev podpiramo vernike z učenjem za učenca, praktično pomočjo in krepitvijo dolgoročne odpornosti ter skupnostim pomagamo vzdržati v stiski in rasti v veri.
Navsezadnje gre za to, da delimo življenje in vidimo bolečino svojih bratov in sester. Če čutiš njihovo bolečino, boš molil zanje, in to je pravi motiv za vse, kar delamo v Cerkvi.
Kakšna je molitvena prošnja?
Najprej molite za tiste, ki trpijo, zlasti za tiste, za katere nima kdo moliti. Verjamemo, da je trpljenja veliko več, kot ga poznamo, saj kristjani v Afganistanu pogosto ne delijo podrobnosti svojega življenja, niti v najtežjih okoliščinah.
Molite za tiste, ki plačujejo ceno ali se soočajo s težkimi odločitvami – ne le, da bi bila njihova bolečina odvzeta, temveč da bi bile njihove duše okrepljene in utrjene v veri.
Molite tudi, da bi bili vsi združeni kot eno telo v Kristusu. Obstaja ena Cerkev, Kristusovo telo, in vsi pripadamo njej.
Molite, da bi videli tako bolečino tistih, ki trpijo, kot slavo Jezusa Kristusa, našega Boga in Odrešenika.
Kako lahko molimo za afganistanski narod?
Molite za naše partnerje v Srednji Aziji, ki podpirajo afganistanske begunce. Naj jim Bog da modrost. Naj jih varuje pred nevarnostmi. Naj jih uporabi, da bodo afganistanski skupnosti prinašali upanje.
Molite za vernike v Afganistanu, ki živijo pod hudim pritiskom in potrebujejo modrost, pogum in zaščito.
Molite za Afganistan, za njegove ljudi in za oblast – da njihova srca ne bi bila zakrknjena, temveč bi sprejela evangelij o Jezusu Kristusu kot Odrešeniku.
Molite za vse, ki podpirajo Afganistance v stiski, in prosite Boga, naj jim da zaščito, modrost in vztrajnost.
Molite za pogum, razsodnost in milost za tiste, ki se soočajo s pritiskom in negotovostjo.