WWL: Sporočilo za javnost
Svetovni seznam preganjanja Open Doors
Nasilje v Siriji se je po padcu Bašarja al Asada povečalo. Med drugimi izstopajočimi primeri so države podsaharske Afrike, kot sta Sudan in Mali, kjer se je nasilje prav tako močno okrepilo. Nigerija ostaja država z največ smrtnimi žrtvami. V obravnavanem obdobju je bilo po svetu zaradi vere ubitih 4.849 kristjanov, od tega 3.490 Nigerijcev, kar je več kot lani, ko jih je bilo 3.100.
Sirija se je po padcu Bašarja al Asada in vzponu džihadistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) prvič po letu 2017 uvrstila med prvih deset držav na seznamu. Gre za eno največjih sprememb v zgodovini seznama v enem samem letu.
Ko je decembra 2024 padla Asadova vlada, so bili sirski kristjani previdno optimistični. Mislili so, da bodo pod skupino Hajat Tahrir al Šam našli mir. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, z grozovitimi dogodki: samomorilski napadi na kristjane, oskrunjene cerkve, kristjani, prisiljeni v skrivanje.
Po letih relativnega zatišja po padcu Islamske države se je Sirija zaradi porasta nasilja nad kristjani vrnila med prvih deset držav na seznamu. Junijski napad v Damasku, v katerem je umrlo 22 kristjanov, je razblinil iluzijo varnosti. Napad je bil opozorilo: ko se državna zaščita sesuje in ekstremistična ideologija zapolni “politično praznino”, lahko verske manjšine poberejo posledice. Svet ne sme znova gledati stran!
Zgodovinska sprememba v Siriji
Ocena Sirije se je zvišala za 12 točk in dosegla 90 točk, država pa se je na seznamu povzpela z 18. na 6. mesto. Glavni razlog je bil porast nasilja za 9 točk, s 7 na 16,1 (najvišja možna ocena je bila 16,7). Raziskava je pokazala, da je bilo v obravnavanem obdobju ubitih najmanj 27 sirskih kristjanov, medtem ko v prejšnjem letu ni bilo nobenega. V samomorilskem napadu na grško pravoslavno cerkev Mar Elias v Damasku je bilo leta 2025 ubitih 22 kristjanov, 63 pa ranjenih.
Val nasilja sega onkraj tega napada. V mestu Hama je neznani strelec napadel grško pravoslavno nadškofijo, poškodoval cerkveno lastnino in relikvije ter oskrunil grobove na bližnjem krščanskem pokopališču. Verske skupnosti so doživele nasilje, krščanske šole so bile zaprte, napadi na cerkve pa so se močno povečali.
Raziskovalci poročajo, da mnogi kristjani zaradi napada v Damasku ne hodijo v cerkev. Strah pred novimi napadi in islamskim radikalizmom je vernike pripeljal do tega, da skrivajo verske simbole in se izogibajo javnemu izražanju vere.
Ob nasilju vse hujše zatiranje
Začasna sirska ustava, ki je začela veljati marca 2025, določa centralizirano predsedniško republiko, zakonodajo pa opira na islamsko pravo. Izobraževanje je bilo prenovljeno v skladu z islamsko ideologijo, opuščeni so bili predislamski zgodovinski dogodki, kristjane pa označujejo kot “prekleta in izgubljena”. Na krščanskih območjih vozila po zvočnikih pozivajo prebivalstvo, naj se spreobrne v islam. Cerkve so zasute z letaki, ki od kristjanov zahtevajo, naj se spreobrnejo v islam ali plačajo džizjo (davek, ki ga nemuslimani plačujejo kot varnostni ukrep).
Po oceni Open Doors je Sirija z vidika preganjanja posameznikov, družin in narodnega obstoja v najnevarnejši kategoriji doslej: skupna ocena Sirije še nikoli ni bila višja.
Upadanje krščanskega prebivalstva
Open Doors ocenjuje, da danes v Siriji živi 300.000 kristjanov, kar je več sto tisoč manj kot pred letom 2013, ko je območje prevzela Islamska država. Ker jih je vse manj, so vse bolj ranljivi. Glavni razlog je, da avtohtone krščanske družine niso vpete v plemenske strukture, ki lahko nudijo zaščito tam, kjer država ne more zagotoviti varnosti.
Trajna kriza v podsaharski Afriki
Medtem ko je razmere v Siriji zaskrbljujoče, je obseg preganjanja v podsaharski Afriki osupljiv. V 14 državah podsaharske Afrike, ki so na seznamu, živi več kot 721 milijonov ljudi, skoraj polovica med njimi je kristjanov. Vsak osmi kristjan na svetu živi v eni od teh držav. Nasilje se je v regiji močno povečalo. Pred desetimi leti je bilo na seznamu 12 podsaharskih afriških držav, njihova skupna ocena pa je znašala 49 % mogoče. Leta 2026 se je ta delež povzpel na 88 %. Skupno so leta 2026 tri države prejele najvišjo oceno za nasilje, 16,7. Vse tri so iz podsaharske Afrike: Sudan, Nigerija in Mali.
Trump o preganjanju kristjanov v Nigeriji
Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi novembra 2025 izrazil ogorčenje nad velikim številom nigerijskih kristjanov, ubitih zaradi vere. Izjava je bila deležna velike medijske pozornosti, saj mediji težko razumejo preganjanje v tej državi.
Nigerija ostaja glavno prizorišče smrtonosnega nasilja nad kristjani. V obravnavanem obdobju je bilo po svetu zaradi vere ubitih 4.849 kristjanov, od tega 3.490 Nigerijcev. To je več kot v prejšnjem letu, ko jih je bilo 3.100. Junija 2025 so oboroženi muslimanski Fulani napadli krščansko kmečko skupnost v kraju Yelwata v zvezni državi Benue. Napad je trajal štiri ure, v streljanju in požigih pa je umrlo 258 ljudi, večinoma žensk in otrok.
Primeri v Nigeriji so zapleteni, namen pa je nedvomen. Po pričevanju žrtev so fulanski skrajneži govorili: “Uničili bomo vse kristjane.” Ugrabljeni kristjani so poročali, da so jim pripadniki Boko Harama rekli: “Če bi bili muslimani, vas ne bi mučili.”
Preganjanje kristjanov se je nadaljevalo med sudansko državljansko vojno: Sudan ima trenutno 9,6 milijona notranje razseljenih oseb. Država je na seznamu na četrtem mestu, saj obe sprti strani, “vojska” in “Sile za hitro podporo”, napadata kristjane in se skušata prikazati kot pobožna muslimana. Za regijo so značilne
šibke vlade, ki ustvarjajo politično praznino, ki jo v različnih delih Burkina Fasa, Malija, Demokratične republike Kongo, Srednjeafriške republike, Somalije, Nigra in Mozambika nekaznovano zapolnjujejo islamistične oborožene skupine.
Obsojeni na osamljenost
Molitveni seznam 2026 razkriva zaskrbljujoč svetovni pojav, ki se skriva za fizičnim nasiljem: kristjani so prisiljeni v skrivne skupnosti ter morajo računati z nadzorom in strogimi predpisi. Dober primer so razmere v Alžiriji. Ocena države je sicer 77, a njene sestavine so se močno spremenile: vse protestantske cerkve so morale zapreti vrata, kar je zmanjšalo število nasilnih dejanj, a kristjane osamilo. Hkrati se je zvišal kazalnik, povezan z življenjem v skupnosti in državi. Oblasti so ukinile Facebookovo skupino s 50.000 sledilci in zamrznile življenje skupnosti. 75 % alžirskih kristjanov je izgubilo stik s svojo cerkvijo.
Podobno dinamiko je mogoče opaziti na Kitajskem, kjer je zelo visoka ocena 79 v celoti posledica okrepljene represije na državni ravni, ne pa nasilnih dejanj. Zakoni o verskem delovanju na spletu, ki so začeli veljati septembra 2025, prepovedujejo uporabo svetopisemskih aplikacij, zbiranje sredstev in delo z mladimi, od verskih voditeljev pa zahtevajo, da podpirajo komunistično partijo. Neodvisne hišne cerkve, kjer so se nekoč zbirale velike množice, so se skrčile na skupine desetih do dvajsetih ljudi v zasebnih domovih.
To je razvidno tudi v Tuniziji, Mavretaniji in Vietnamu, kjer strog nadzor, opazovanje in ohlapno opredeljeni zakoni kristjane osamijo drug od drugega.
Nekaj pozitivnih premikov
V Bangladešu je po političnih nemirih avgusta 2024 zavladalo relativno zatišje, ocena nasilja pa se je izboljšala za 20 odstotkov. Začasni predsednik vlade Muhammad Yunus je javno podprl versko svobodo. Bližnje volitve pa bi lahko to zavezo postavile na preizkušnjo.
V Maleziji je sodišče odredilo ponovno preiskavo ugrabitve pastorja Raymonda Koha iz leta 2017. Ugotovilo je tudi, da je bila vpletena policija, in dosodilo 7,4 milijona dolarjev odškodnine. Ocena Šrilanke se je znižala za 4 točke, država pa je padla za 4 mesta, na 65. mesto. Razlog so izboljšave v odnosu vlade do kristjanov, z manj diskriminacije in boljšim dostopom do pravice.
O seznamu WWL
Svetovni seznam preganjanja (World Watch List) razvršča 50 držav, v katerih je preganjanje kristjanov najhujše. Open Doors preučuje nasilje in zatiranje kristjanov na šestih področjih: zasebno življenje, družina, življenje v skupnosti, življenje v državi, cerkev in nasilje. Razvrstitev temelji na preverljivih poročilih, zbranih v 12-mesečnem obdobju spremljanja, ki se je končalo 30. septembra 2025.
Kako Open Doors podpira preganjane kristjane?
Open Doors pomaga kristjanom, da tudi v najtežjih okoliščinah ostanejo trdni kot priče evangelija Jezusa Kristusa. Zavzema se tudi za pravico kristjanov, da svobodno verujejo, molijo in živijo svojo vero, sami in v skupnosti, z razumevanjem in brez diskriminacije.
Open Doors preganjanim kristjanom nudi tudi praktično pomoč: zagotavlja hrano, zdravila, oskrbo ob travmah in pravno pomoč, vodi zatočišča ter nudi duhovno oskrbo in usposabljanje. Poleg tega razdeljuje Svetopisemske izdaje in krščanske publikacije.