Eno leto pozneje: napad na sirsko cerkev
V enem samem trenutku, 22. junija 2025, je sveti kraj miru postal prizorišče nedoumljivega gorja. Brutalni teroristični napad je terjal življenja 22 vernikov in poškodoval več kot 150 ljudi v cerkvi sv. Elije v Damasku, prestolnici Sirije.
»Bog nam daje vero, da gremo naprej«
Napad se je zgodil v tihem nedeljskem popoldnevu; občestvo je bilo zbrano v globoki molitvi. Sredi bogoslužja je napadalec vdrl na cerkveno dvorišče in začel streljati na nedolžne ljudi, nato je vstopil v svetišče in sprožil bombo ter ubil sebe in druge.
A iz pepela so začele vznikati zgodbe o neugasljivi veri.
Elias, preživeli napada, je na tisti uničujoči dan izgubil dva brata, sestro in štiri bratranca. Utrpel je tudi hude poškodbe nog, zaradi katerih je trajno invaliden. Kljub telesnemu in čustvenemu trpljenju je našel nadnaravno moč v Božji besedi. Govorili smo z njim in njegovo družino na dan, ko so se vrnili v cerkev. Pred kratkim, eno leto pozneje, smo se z njim in drugimi znova pogovorili ob tem bolečem, a pomembnem mejniku.
Eno leto pozneje
»Vsak večer odprem Sveto pismo in vsak dan najdem besedo, ki mi prinaša tolažbo,« pripoveduje Elias eno leto pozneje. »Izguba je ogromna in spomine na naše družinske člane bomo nosili s seboj vsak dan. Toda Bog nam daje vero, da gremo naprej.«
Jenny, mlada ženska, ki je v bombnem napadu izgubila očeta, izraža enako težko, a upanja polno čustvo. Tolažbo je našla v svoji veri in skupnosti, ki jo obdaja.
»Očeta pogrešam vsak dan,« tiho pove Jenny. »Po njegovi izgubi se še nisem povsem pozdravila, toda trudim se. Z vero vem, da bom to premagala.«
Tudi najmlajša srca poskušajo dojeti tragedijo. Desetletni Elie šele začenja razumeti težo tega, kar se je zgodilo. Z nedolžno otroško jasnostjo pove: »Jezus je naredil čudež na svoj način. Rešil nas je, ker je z nami. Ne bojim se, ker vem, da je ob meni.«
Travma je globoka
Čeprav se Elie oklepa svoje vere, je travma globoka in še ni pripravljen znova stopiti v cerkveno stavbo. Ni edini. Za mnoge v skupnosti psihološke rane ostajajo odprte. Medtem ko so se nekateri pogumno vrnili v cerkvene klopi, so drugi prenehali prihajati in čakajo, da se njihova srca in misli zacelijo.
Medtem ko so se nekateri pogumno vrnili v cerkvene klopi, so drugi prenehali prihajati in čakajo, da se njihova srca in misli zacelijo.
Zato so partnerji Open Doors v Siriji oblikovali svetovalno ekipo v Damasku, ki pomaga družinam, kot je Eliasova, in spremlja skupino 20 žensk in šestih otrok ter jih vodi skozi namenske terapevtske seanse. To je sveta pot ozdravljenja, ki jim pomaga predelati travmo, obnoviti svoja življenja in ostati trdni v veri.
Do danes je iz sirskih svetovalnih šol izšlo 60 diplomantov, ki krepijo preostalo cerkveno skupnost s strokovno pomočjo travmatiziranim vernikom. Ti svetovalci pomagajo Božjemu ljudstvu celiti rane napada na cerkev in si prizadevajo obrniti v dobro, kar so ljudje namenili za zlo (1. Mojzesova 50,20).
Cerkev sv. Elije je bila nekoč za te vernike njihovo največje zatočišče, pribežališče, kjer so se igrali, molili in skupaj praznovali življenje. Danes je fizična stavba porušena, občutek varnosti v skupnosti pa je razbit. Pa vendar tiho in vztrajno vsi iščejo pot nazaj domov.
Molite
- Molite, da bi znova lahko brez strahu vstopali v svoje cerkve in v krajih bogoslužja našli varnost.
- Molite za zaščito in čustveno ozdravljenje otrok, da bi odraščali v varnosti, zakoreninjeni v živahnem in mirnem krščanskem življenju.
