Nikaragva

Kako je videti preganjanje

Kristjani v Nikaragvi so vse bolj utišani pod diktatorsko vladavino sopredsednikov Daniela Ortege in njegove žene Rosario Murillo.

Verniki, ki dvigujejo glas proti vladi glede vprašanj, kot so kršitve človekovih pravic, se soočajo z nadzorom, zastraševanjem in zapiranjem. Nekaterim grozijo celo izgnanstvo in odvzem državljanstva. Medtem so cerkve in druge krščanske ustanove (npr. šole in dobrodelne organizacije) označene kot grožnja režimu. Zasegli so jim premoženje, motili in prepovedali dejavnosti ter poškodovali stavbe. Namesto da bi bili prepoznani kot dragocen del tkiva države, so mnogi kristjani obravnavani kot »destabilizacijski elementi«.

To naraščajoče dušenje krščanskih svoboščin sega v leto 2018, ko so po vsej državi izbruhnili protesti proti vladi. Razmere so se poslabšale po volitvah leta 2021 in ustavni reformi leta 2025. Oboje je bilo uporabljeno za zakonske spremembe, ki dodatno upravičujejo zatiranje drugače mislečih glasov – kar vključuje tudi nadaljnje utišanje cerkve.

Kaj se je letos spremenilo

Razmere v Nikaragvi so se le malo spremenile. Čeprav je država na letošnjem Svetovnem indeksu preganjanja padla za dve mesti v primerjavi z lanskim, preganjanje ostaja hudo. Izrazito vidna dejanja represije in odkrito soočanje z nikaraguaškimi kristjani so postala manj pogosta. Namesto tega je režim okrepil vsakodnevni pritisk na kristjane, ki nočejo izkazovati politične zvestobe. Verniki – zlasti pastorji in cerkveni voditelji – se zdaj soočajo z bolj zadušljivim nadzorom, grožnjami z omejitvami ali ukinitvijo cerkvenih dejavnosti ter nenehnim vmešavanjem v njihove službe. Kristjani se bojijo, da bi jih javno izražanje stalo pravnega statusa, bogoslužnih prostorov ali celo možnosti, da ostanejo v državi.

Kdo je najbolj ranljiv za preganjanje

Kot največja krščanska denominacija v Nikaragvi so katoličani primarna tarča režima. Duhovniki se soočajo z zapiranjem, izgnanstvom, hišnim priporom, prepovedmi potovanj in pravnimi grožnjami. A kdor koli spregovori proti vladi, je še posebej ranljiv, in to vključuje kristjane iz drugih denominacij (npr. binkoštne vernike in baptiste). Nekateri se prav tako soočajo s pritiski, da izkažejo politično zvestobo, da bi se izognili nadaljnjim posledicam.

Kako preganjanje doživljajo ženske

Januarja 2025 je policija nasilno zasegla samostane in posesti frančiškank klaris v Managui in Chinandegi ter izselila približno 30 nun, katerih usoda ostaja neznana. Nune so se ukvarjale z izobraževanjem in humanitarnim delom, kar kaže na ranljivost žensk, ki so vključene v dejavnosti, ki jih režim obravnava kot grožnjo. Obstajajo tudi poročila o ženskah, ki so izpostavljene nasilju v družini zaradi svojega delovanja v cerkvi.

Kako preganjanje doživljajo moški

V Nikaragvi so cerkveni voditelji, ki so praviloma moški, med tarčami režima. Nosijo glavno breme preganjanja, ki lahko vključuje zapiranje in izgnanstvo. To lahko prisili celotne družine k begu, s čimer je širša krščanska skupnost prikrajšana za svoje voditelje.

Kako pomaga Open Doors

Open Doors krepi cerkev v Nikaragvi sredi preganjanja z zagotavljanjem sredstev za preživljanje, pravno pomočjo, usposabljanjem za preživetje v preganjanju in skrbjo za voditelje.

Molite

Pastorji v Nikaragvi se lahko soočijo s samovoljnim aretiranjem in pridržanjem. Molite za te voditelje in njihove družine.

Prosite Boga, naj varuje partnerje Open Doors, ko si prizadevajo služiti nikaraguaški cerkvi in jo krepiti.

Molite, da bi cerkve, ki so pod nadzorom oblasti, prejele pogum in modrost.

Nebeški Oče, daj našim sestram in bratom modrost, pogum in zaščito, ko Ti sledijo v vse bolj sovražnem okolju. Spodbudi tiste, ki so zaradi svoje vere trpeli izgubo in bolečino, poskrbi zanje in ozdravi njihove rane. Zmehčaj srca režima in dotakni se src oblastnikov, ki nadzirajo kristjane. V teh težkih časih utrdi svojo Cerkev v Nikaragvi in skoznje žari s svojo svetlobo. Amen.