Nikaragva

Kako je videti preganjanje

Kristjane v Nikaragvi pod diktatorsko vladavino sopredsednikov Daniela Ortege in njegove žene Rosario Murillo vse bolj utišajo.

Verniki, ki dvignejo glas proti vladi zaradi vprašanj, kot so kršitve človekovih pravic, se soočajo z nadzorom, zastraševanjem in zaporom. Nekateri se celo soočajo z izgnanstvom in izgubo državljanstva. Medtem režim cerkve in druge krščanske ustanove (npr. šole in dobrodelne organizacije) razume kot grožnjo. Zaplenili so jim premoženje, motili in prepovedali njihove dejavnosti ter vandalizirali stavbe. Namesto da bi jih videli kot dragocen del tkiva države, mnoge kristjane obravnavajo kot »destabilizacijske dejavnike«.

To vse večje dušenje krščanskih svoboščin sega v leto 2018, ko so po vsej državi izbruhnili protesti proti vladi. Razmere so se še poslabšale po volitvah leta 2021 in ustavni reformi leta 2025. Oboje je bilo uporabljeno za pravne spremembe, s katerimi so dodatno upravičili obračun z drugače mislečimi glasovi – in to vključuje tudi nadaljnje utišanje cerkve.

Kaj se je spremenilo letos

Razmere v Nikaragvi so se spremenile zelo malo. Čeprav je država na letošnji svetovni opazovalni lestvici padla za dve mesti glede na lani, preganjanje ostaja težko. Zelo vidna dejanja represije in odprta soočenja z nikaragovskimi kristjani so postala manj pogosta. Namesto tega je režim okrepil vsakodnevni pritisk na kristjane, ki nočejo izkazovati politične lojalnosti. Verniki – zlasti pastorji in cerkveni voditelji – se zdaj soočajo z bolj dušečim nadzorom, grožnjami z omejitvijo ali zaprtjem cerkvenih dejavnosti ter stalnim vmešavanjem v njihovo služenje. Kristjani se bojijo, da bi jih javno spregovoriti lahko stalo pravnega statusa, bogoslužnih prostorov ali celo možnosti, da ostanejo v državi.

Kdo je najbolj ranljiv za preganjanje

Katoličani so kot največja krščanska denominacija v Nikaragvi glavna tarča režima. Duhovščina se sooča z zaporom, izgnanstvom, hišnim priporom, prepovedmi potovanja in pravnimi grožnjami. Toda posebej ranljiv je vsak, ki javno govori proti vladi, in to vključuje tudi kristjane iz drugih denominacij (npr. binkoštne in baptiste). Nekateri se soočajo tudi s pritiskom, da bi izkazovali politično lojalnost, da bi se izognili nadaljnjim posledicam.

Kako ženske doživljajo preganjanje

Januarja 2025 je policija s silo zasegla samostane in premoženje klaris frančiškank v Managui in Chinandegi ter izselila približno 30 redovnic, katerih bivališče ostaja neznano. Redovnice so delovale na področju izobraževanja in humanitarnega dela, kar kaže na ranljivost žensk, ki sodelujejo v dejavnostih, ki jih režim razume kot grožnjo. Obstajajo tudi poročila o ženskah, ki se zaradi svoje vključenosti v cerkev soočajo z nasiljem v družini.

Kako moški doživljajo preganjanje

V Nikaragvi so cerkveni voditelji, ki so običajno moški, med tistimi, ki jih režim napada. Nosijo glavno breme preganjanja, ki lahko vključuje zapor in izgnanstvo. To lahko prisili cele družine v beg ter širšo krščansko skupnost prikrajša za njihove voditelje.

Kaj Open Doors dela za pomoč

Open Doors krepi cerkev v Nikaragvi sredi preganjanja z življenjsko podporo, pravno pomočjo, usposabljanjem za preživetje v preganjanju in skrbjo za voditelje.

Molite

Pastorji v Nikaragvi se lahko soočijo s samovoljno aretacijo in pridržanjem. Molite za te voditelje in njihove družine.

Prosite Boga, naj zaščiti partnerje Open Doors, ko si prizadevajo služiti nikaragovski cerkvi in jo krepiti.

Molite, da bi cerkve pod nadzorom oblasti prejele pogum in modrost.

Nebeški Oče, daj našim sestram in bratom modrost, pogum in zaščito, ko Ti sledijo v vse bolj sovražnem okolju. Opogumi tiste, ki so zaradi svoje vere trpeli izgubo in bolečino, poskrbi zanje in ozdravi njihove rane. Omehčaj srca režima in se dotakni src oblasti, ko nadzorujejo kristjane. V teh težkih časih okrepi svojo cerkev v Nikaragvi in močno zasij po njih. Amen.